sub.speleo.net

Prvi slovenski jamarski satirični tabloid

Anarhija in brezdelje v uredništvu Krovskih novic – Zapis št.3 s sestanka seniorjev – Kvalitetno družabno življenje je mogoče le pod okriljem JZS – Jamski potapljači vzemirjajo jeseniške planince – J.J.eve misli spodbujajo skrite talente -Kaninska dirka za (svetovnim) rekordom se je začela – Kaj o tem meni Veliki Koordinator? – Kje so naše jame? – Navdušenje ob podelitvi domicila UIS – Uho celo, vijak v kosih!

Odločitev, da postanemo občasnik je hudo načela delovno disciplino v uredništvu. Dežurni urednik je je prenehal spremljati listo JZS, sodelavci pa se sploh niso več oglašali. Čeprav sta obe listi po objavi 6. številke Krovskih novic malce oživeli in so bili nekateri prispevki nadvse zanimivi , žal nismo bili sposobni pripraviti nove številke. Bralcem se zato opravičujemo za nekoliko zastarele komentarje.

Zapis št. 3 s seniorskega sestanka:

Ti, kuko vsak teden na nov zajebava? A je tip bolan al kva? / Men se ne zdi. Ma kr velik prou. V začetk se je tko mal na besede obesu, zdej pa kr resn ratuje. / Pol je pa dolgcajt vsak teden isto prebirat. Da je ta osu, pa un da je budala, pa tko. / Ti sa pa čudn, pa čeprav nimaš faksa. Še nkol ni napisu, da je kdo osu al pa budala. Sm ti reku, da počne to inteligentn. / Pol ga pa itak noben ne zastop. / Ne b reku. Eni ga ne, ampak tisti tud tko nč ne zastopjo. / Tud jest nč več ne zastopm? Če ga uni, k b ga mogl, nč ne zastopjo, uni, k pa ga, pa itak vejo kuko je, zakva pol sploh piše? / Ti vzamem nazaj, da s čudn. Tud jest mislim enak. Ampak k da na listo, da so Krovske novice zuni tkoj kliknem pogledat. / In kva maš od tega? / Mal se narežim, kakšne stvari kr hecn napiše. / Me pa res zanima, a b se režu, če b o teb pisu. / S pa že pozabu, kakšn sm. K sm še hodu po jamah sem se tudi sam seb režu, če sam ga kaj usrau. A se spomniš, koku sem sto metrov zabzajlal v devetih sekundah, pa sm mel čist osmojene roke. A sm se joku, al kva? / Ja, tist je blo pa neki. S šu tko hitr dol, da sm pa mislu, da se je štrk utrgu. / Če b se to dons zgodl, al mislš, da b na listi kaj napisal o tem? / Sam če b te reševalna ven vlekla. / Sej sem kr sam ven splezu, mal ste me že vlekl. / Dons b te reševalna. Jih je tok, da je na povsod kakšn reševalc, pa če b te on ven vleku, bi mogu Jakatu poročat, pa bi bla to že reševalna, o tem pa napišejo na listo. / To je pa fino. / To misliš, k nč ne veš. Če neb mel izpita, b takoj rekl, da je blo to zarad tega. / Kakšnga izpita? / Ja za jamarja. Če ga nimaš, sploh nisi jamar. To je neki tazga, k šoferski. Pa se voz brez izpita, če si upaš. / A si že pozabu, sej smo se, pa nam ni nč falil. / Dokler nismo s ceste zletel. / Zletel smo, k je bil šofer pjan, pa je prehitr vozu, ne pa zato k nismo mel izpita. / Če b ga mel, bi vedel, da ne smeš bit pjan, pa da ne smeš prehitr. / Saj smo to vedl, ampak tko je pršlo. / Teb pa se res nč ne da dopovedat. / Kva pa teb? / Tolk k teb. Sam jest ti pravim koku je dons, ti pa skoz nakladaš, koku je blo. / A ti lohko po resnic povem? Sm pa kr veseu, da sm svojčas po jamah hodu, če je tko k pravš, smo se pa mi že bolš mel. / Bolš si se mel, ker s biu mlad, zdej s pa star, pa zoprn, pa si vsem fouš. / Tega pa ti že ne boš men govoru. A s pozabu koku si letu u tisto pasažo k sm jo jest prekopu, pol spa okol govoru, kva vse si najdu. / Vidiš, da mam prou. Sam kuko je blo, sam stare stvari pogrevaš. / Ti pa kuko je dons. Ampak zato še nisem neumn. Bom še dons ženski naroču, da mi zrihta emajl, pa sem prjavm na kakšno listo. / No , sej hitrej štekaš, ki sm mislu. Boš vidu, kuko te bodo spet začele stvari zanimat. / Sej me že zdej. Mam že idejo, da b tud midva en sajt nardila, pa b k un tip mal l`dem povedala, kva tastara mislta o tamladih. / To pa ne bi blo neumn. Bo že bl koristn, kokr, da tuki sediva, pa se pustiva gledat, k d bi bla dva fosila. / Sej ne bova več dolg sedela. Jest grem dam, ti pa najbrž tud. / Itak. Vidš, da znam govort k t mlad. Kul, žiher, da si ne boš kej naredu. To me je mulc nauču. / Itak. Mene pa smrklja. / Si jutr kej pomejlava, pol pa greva sajt delat. / Veš kva, za začetek, bi se lahko mal k SubSpeleoNetu prslinla, saj so zanč napisal, da išejo dopisnike. Pol pa bova vidla. / Itak.

Pred Vilenico se je v začetku junija zgodila velika jamarska fešta z več kot 100 udeleženci iz štirih držav, z najmanj 6 govori in pozdravi, eno okroglo mizo, z vsaj dvema godbama, obiski jam, družabnimi tekmovanji, hrano in pijačo in izvrstno usklajeno ekipo jamarjev – kelnarjev. Dogajanju je lahko sledil le dobro kondicioniran jamar. Hvala bogu, da jih je bilo toliko in so si lahko porazdelili breme, a kljub temu je do jutra zdržala le peščica. Je pa dogodek brez dvoma dokaz, da so nekrovsko organizirani jamarji ob kvalitetno družabno življenje.

Znani krasoslovec dr. F.Š. je med obiskom izvira Soče že moral kaj preveč ziniti, da mu je oskrbnica koče povedal nekaj gorkih o jamskih potapljačih. Vestni doktor je njena sporočila nemudoma dal na listo JZS. Jeseniške planince je razkačilo, da so se neznani potapljači pretihotapili mimo koče, se potopili v v izvir, kar je sicer prepovedano, za povrh pa v vhodnem tolmunu pustili vrvico živo oranžne barve. Odziv liste je bil mlačen : eden se je čudil, drugi pa je dodal še nekaj vprašanj. Kdo pa se potaplja v izviru Soče, pa jamarsko občestvo še do dandanes ni zvedelo. Krovske novice J.J.-evi eksaktni klasifikaciji možnih storilcev skromno dodajo še naslednje alternative: jamarji člani potapljaškega društva – potapljači? jamarji člani jamarskega društva – nepotapljači? ne eno ne drugo – utapljači?

Prispevki J.J., vodje Reševalne službe, so seveda izven vsake kategorije, zanj sodelavci Krovskih novic zastonj naredijo tudi kakšno naduro. Pri zadnjem je uredništvo sklicalo posvet Psihoanalitične komisije, ki je po nekajurni diskusiji na kratko zaključila : “J.J. je naravna sila. Zato je v stikih in razgovorih z njim ravnati kot pri elementarnih nesrečah” Psihoanalitična komisija je tudi sklenila, da bo v kratkem izdelala profil J.J.a in ga objavila v posebni številki Krovskih novic.

Med sestankom smo z anonimno pošto prejeli pesmico, ki jo malce popravljeno, v celoti objavljamo. Mogočna katarza J.J. spodbuja tudi najbolj skrite talente ljudskega pesništva.

Anonimus: Nesrečno spoznanje

Ni alpinist vsak, ki po stenah lazi,
ni jamar vsak, ki se po jamah plazi,
ker Jaka končno je naredil red,
pazljivo slušaj moj nasvet.

Če hodil boš po jamah brez izpita,
četudi tvoja smer bo prav nabita,
in štriki bodo napeljani kot se šika,
ne slepi se, da to zadostna je odlika.

Če zla usoda ti bo namenila,
en majhen padec, zlom, modrico,
seveda klical boš z vso pravico,
vrle reševalce jamske in nosila.

Šele ko boš na sredi reševanja,
zaslišal glasna Jakova žebranja:

…izpita nima, ni organiziran,
le rekreativec, ki nesrečo kliče,
naj mi bodo vsi prijatli priče,
zasluži si, da ga oglobimo mastno,
tako kot piše v uredbi Vlade,
če plača ne, nazaj naj v jamo pade…

spoznal boš, da le državni izpit,
zastonj na svetlo spravil ti bo rit.

Dirka za (svetovnim) rekordom na Kaninu se je začela. Ljubljanska ekipa si še ni opomogla od knockouta Čehi2 -1500m in kaj več kot da se s posamezniki prislini k Italijanom ali Koprčanom in da kaj malega pobrska nad koncem Male Boke, še ne zmore. Zato pa je rombonska ekipa pod vodstvom T.P. najavila forsiran marš na rekord, če ne v Čehih pa magari v Skalarju, četudi skozi prekopano delo Climchouka and co. Vsekakor bi od avtorja izraza “moralne pravice” pričakovali malce več spoštovanja do garanja Ukrajincev in njihove neodtuljive pravice, da dokončajo začeto. So pa Rombončani našli okrog Čehov kakšnih 50 vhodov v neregistrirane jame, kar pa še ne pomeni, da niso raziskane. Krovske novice pripominjajo: “Če bi ob povsem spodobnem predlogu najboljšega poznavalca in raziskovalca rombonskih podov, gospoda Roberta Antoninija, da bi si želel z njimi pogledati nove dele Čehov, njegovo željo upoštevali, ne pa da so ga arogantno zavrnili, bi se danes lahko z njim pomenili o vsaki izmed teh 50 lukenj posebej, ob načrtu in dokumentaciji.”

V Breznu nad Koriti so se jamarji prekopali v obetaven prehod, komaj ušli podirajočemu podoru in ga odšli ob koncu julija podšprajcat. Ali so ga ali ga niso pa ne ve niti lista, niti Krovske novice. Videti je, da so rombonski raziskovalci postavili svojo dejavnost pod informacijsko blokado. Zato so pa toliko večji gobci anarhisti tipa Lanko in Rok, ki obe listi podrobno obveščata o svojem početju. Lanko je šel preverjati zračni vlek v Net56 na naši strani, Rok pa je spravil kramo iz Skalarja do I-5, kasneje pa z Yetijem skočil v Reneta. Malce skrivnostna pa je nezgoda dveh planincev (jamarjev?) na katere se je ob poti na jamarski bivak zrušilo nekaj skalovja in je zato enega v dolino odpeljal helikopter. Novico je objavilo dnevno časopisje, lista in JRS je o tem molčala.

Opisana dinamika kaninske dirke je bila tudi predmet razgovora z bivšim Velikim Koordinatorjem KORKa. Ta je posebej za Krovske novice povedal: “Na Kaninu še nikoli ni bilo tolikšne in tako raznolike jamarske dejavnosti in zato upravičeno pričakujemo, da bodo v tem in prihodnjem letu raziskane velike stvari. KORK si bo še vedno prizadeval, da bodo osnovni podatki o jamah na Kaninu in o aktualnem dogajanju dostopni vsem jamarjem. Zato smo že prenovili KORKove strani na SpeleoNetu, podrobno pa spremljamo in deloma usmerjamo dejavnost domačih in tujih jamarjev na Kaninu. Nekoliko pa nas preseneča nezaupljiva samozadostnost nekaterih raziskovalnih ekip, ki ob podcenjevanju drugih raziskovalcev nekritično precenjujejo srečni delež svojih dosežkov. Ampak to ni nič novega. Tako pač to gre, doma in na tujem.”

V senci kaninske dirke pa je ostala ne nepomembna informacija vodje Katastra JZS, gospoda M.C., ki je ugotovil, da je eden temeljnih problemov katastra “veliko jam s slabo določeno lego… ali celo več leg za isto jamo… in da bi bilo potrebno forsirati popravljanje koordinat”. Stvari so slišati zelo znane, le da je bilo taisto delo svojčas označeno kot podel trik upravljavcev katastra, da si prigrebejo poceni točke. Ali kot bi rekli stari Latinci: o tempora, o mores, v prostem prevodu: novi časi, novi običaji.

Mednarodna speleološla zveza UIS, ki je kot brezdomec tavala po svetu, je končno našla svoj dom. Kot 211. društvo postojnske občine se je nastanila na Titovem trgu 2, v prijazni soseščini Inštituta za raziskovanje Krasa. Bolj kot priznanje JZSju, Inštitutu in slovenskemu jamarstvu je selitev nedvomno stvar učinkovitega lobiranja zainteresiranih, v času globalizacije, v kateri so spletne strani UIS v Avstraliji in vodje odborov skoraj na vseh kontinentih, pa le poceni fascinacija za lokalno skupnost. Svoje navdušenje pa je na listi posebej izrazil od Krovskih novic skoraj pozabljeni J.Ž., ki je prepričan, da bo sedež UIS veliko prispeval k razvoju slovenskega krasoslovja in jamarstva. Krovske novice previdno sprašujejo, ali ne bi kazalo preseliti v Postojno še JZS in sinergični učinki za izboljšanje slovenskega jamarstva bodo vsaj podvojeni.

SpeleoNet je končno pripravil obljubljeno o jamarski tehniki. Predsednik DZRJL, gospod R.U. Cile je izdelal jako dopadljivo stran, ki v besedi in sliki poduči vrle raziskovalce, kako opremiti jamo brez vponk. Ne mine 48 ur, ko se na listi JZS prikaže J.J. in zarotniškem stilu obvesti bralstvo, da je Jamarska reševalna služba že pred časom kupila nekaj sidriščnih ušes Raumer in Petzl in jih dala Tehnični komisiji potrgat. Članek o tem bo objavljen v reviju krovne organizacije, na uho pa je J.J. bralstvu prišepnil, da Raumerjeva ušesa (ki sicer nastopajo na SpeleoNetu) ne zdržijo deklariranih 22 kN, ampak precej manj. V naslednjih 72 urah pa se članek o potrganih ušesih pojavi na straneh krovne organizacije. Izkaže se, da Raumerjeva ušesa, pritrjena v navpično steno ostanejo cela, da pa pri 18kN vrag vzame vijak M8. Petzlova ušesa vztrajajo do 18kN, kar je sicer več od deklarirane vrednosti, potem gredo na dva konca ali uho ali pa vijak. Pri teh strižnih vrednostih pa večina vijakov itak M8 omaga v neenaki borbi in se praviloma razpolovi.

Kratek komentar Krovskih novic: odlično, konkurenca daje prve rezultate. J.J. trud, da vrednoti sicer korektne avtorske prispevke po kriteriju naši-njihovi, je neizbežen in pričakovan, enako pa tudi njegova miselna telovadba o zanesljivosti Raumerjevih ušes. Vsekakor so boljša in uporabnejša od Petzlovih. Oba prispevka se odlično dopolnjujeta in bosta zagotovo prispevala k varnejšemu raziskovanju jam. SpeleoNet bo zagotovo polinkal JZSjevo stran, obratno pa skoraj ni pričakovati.

Za konec pa posebna pohvala Krovskih novic gospodu J.K. – Coxu za duhovit in šaljiv prispevek na listi JZS. V uredništvu smo se vsi brez izjeme držali za trebuhe. Vsekakor bi bili zelo veseli vašega sodelovanja na naših straneh. Resno.

No Comments :(

Comments are closed.